Preskoči na vsebino


Ministranti

                   

Ministranti smo veseli, ponosni in Bogu hvaležni, da smemo opravljati tako vzvišeno službo.

Radi ministriramo. Radi prihajamo. Včasih pa tudi pozabimo.

Vendar se vedno in povsod trudimo, da bi je bili vredni!

Lepo vas pozdravljamo in prosimo: molite za nas!

 

MINISTRANTSKA PRAVILA

1. Bodi vesel, ponosen in Bogu hvaležen, da si ministrant, ker je služba Bogu najlepše opravilo!

2. Odlikuj se v življenju, molitvi in ljubezni, da boš Jezusu podoben!

3. Tvoj prvi prijatelj bodi Jezus, zato ga redno, pogosto in ljubeče sprejemaj v svoje mlado srce!

4. Duhovnike spoštuj, ubogaj in posnemaj, ker so Jezusovi namestniki!

5. Z vsemi ministranti bodi dober, se ne prepiraj in ne tožari, ker ste v Jezusovi službi!

6. Oltarju se bližaj s čisto dušo, s čisto obleko in s čistim telesom, ker vršiš angelsko službo!

7. S cerkvenimi stvarmi ravnaj lepo, spoštljivo in ne samovoljno, ker so Božja lastnina!

8. Molitve izgovarjaj pobožno, razločno in dovolj glasno!

9. Vsa opravila svete službe opravljaj lepo, zbrano in natančno, ker te gleda Bog in ljudje!

  10. V sveto službo prihajaj redno, točno in dobro pripravljen, da boš prejel Božje   plačilo!

 

Ministrant - mašni strežnik? 

»Ste že slišali za revijo Ministrant?« vpraša kaplan Janko mladobudneže, ki so se zbrali pri verouku.

Otroci so se malo spogledali, skomignili z rameni in rekli: »Revije ne poznamo, poznamo pa ministrante, ki so pri sveti maši.«

»No, prinesel sem vam en izvod, da ga skupaj malo pogledamo in se pogovorimo o mašnih strežnikih,« jim razloži gospod kaplan.

»O mašnih strežniki?« se čudi Luka.

»Mašni strežnik je slovenska beseda za tujko ministrant. V sebi nosi sporočilo, da fant ali dekle pri sveti maši strežeta duhovniku.«

»O, to pa se lepo sliši,« je takoj prevzeta Eva, »še lepše pa je, kadar postaneš mašni strežnik. Tudi moj ati je bil, saj nam velikokrat pripoveduje, kaj vse je doživel v tistem času.«

»Tudi najin ati je bil,« pove Matevž, »in tu in tam tudi mene spodbuja, da bi postal ministrant, jaz pa se ne morem ogreti za to služenje.«

»Zakaj pa ne?« ga iskreno povpraša kaplan.

»Meni je nerodno, ker imam občutek, da bi me vsi gledali,« ga prehiti Luka.

Prijatelji mu verjamejo, saj so duhovniki in ministranti ves čas na očeh. Toda oltar ni gledališče in prav kmalu vsak ministrant spozna, da je njegova naloga, da skrbno spremlja sveto mašo in s svojim delom pomaga, da vse poteka tekoče.

Z zanimanjem pričnejo listati revijo in ustavijo se na strani, kjer so predstavljeni ministranti iz sosednje župnije.

Blaž jim na glas prebira njihove utrinke. Povedali so, da so se učili pripravljati oltarno mizo, peti mašne pesmi, držati misal – to je veliko in težko mašno knjigo, da se družijo na ministrantskih vajah, kjer se najprej učijo, nato pa se zabavajo, smejijo, spoznavajo, ob lepem vremenu pa priredijo tudi ministrantski nogomet.

»To pa sploh ni slabo,« reče Miha, »nisem vedel, da se imajo tako super. Mogoče se jim kmalu pridružim tudi jaz.«

»Kdorkoli začuti v svojem srcu Jezusov klic, da postane ministrant, je vedno dobrodošel,« gospod kaplan nevsiljivo povabi svoje mlade prijatelje.

Po: Mihaeli Razboršek